APDEJT.si

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril Združeno kraljestvo, Francijo in Nemčijo (E3), da bi ponovna uvedba sankcij ZN proti Iranu imela resne posledice. Aragči je poudaril, da bo Iran spoštoval nedavni dogovor z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) le, če sankcije ZN ne bodo ponovno uvedene s tako imenovanim mehanizmom "snapback". Opozoril je, da E3 nima pravne, politične ali moralne pravice do ponovne uvedbe sankcij, ki so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015.

Sushila Karki je uradno prevzela funkcijo začasne premierke Nepala. Razglasila je žrtve protestov generacije Z za "mučenike" in napovedala denarno pomoč v višini 1 milijona rupij za vsako družino. Število smrtnih žrtev protestov proti korupciji se je povečalo na 72.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

Palestinske frakcije so v dveh begunskih taboriščih v Libanonu predale več tovornjakov orožja oblastem, kar je del dogovora o odstranitvi orožja, ki ni pod nadzorom libanonske države. Ta poteza je del širšega načrta libanonske vlade za razorožitev nestrankarskih skupin in uveljavitev državnega nadzora nad orožjem v palestinskih begunskih taboriščih, vključno z Beddavijem in Ain al-Hilvehom. Libanon je začel četrto fazo tega načrta, ki poteka počasi.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da se Irska ne bo udeležila Evrovizije 2026, če bo Izraelu dovoljeno tekmovati. Več drugih držav je izrazilo zaskrbljenost glede udeležbe Izraela na tekmovanju, medtem ko se avstrijska radiotelevizija ORF zavzema za udeležbo Izraela.